Pesem 44

Tu je svetloba,
ki je gladila tanke lase
(zlatorumena
pada kot slap neskončne vode)

Na ulici vran,
ki je odnesel dušo v nebo
(črnikastosiv
hripa iz žleba v jutro glasno)

Na steni…

Pesem 43

Vrtež belih zvezd,
zavozlan korak
podoba sveta,
ki jo siplje mrak?

Ni Martin svetnik,
ne muza ni Laura,
le Martin bolnik
pijana je mavra.

Vozel

poslušam, kaj bo rekla tvoja duša
poslušaš, kaj bo rekla moja duša
zato oba molčiva.

Pesem 41

Večerni piš
iz tihega neba.

V gomili prah
izžganega mesa.

V spominih kri
tajenega gorja.

Večerni piš
iz tihega pekla.

Mrtve duše

Morje korakov
na belem peronu,
na črnem asfaltu
nevidne sledi.

Mrtvi zakonci,
začasni ljubimci,
vodeni pogledi,
nevidne skrbi.

        *

Daleč spomini
in dom so ostali,
v prosojni pozabi
nevidnih poti.

Tihe skrivnosti
molčečih ekranov
prižigajo blede
obraze ljudi.

        *

Težki vozovi
Marije Tereze
se…

Pesem 39

Čez tisoč let
ko bo zatolčen najin grob
boš ti ogljik
in jaz en prašen delec v njem.

Pesem 38

Poletje lebdi
Zarumenelo listje
Nima spomina

Sonce umira
Na tleh najina senca
Zlita v ednino

Na svetlih očeh
Se topijo snežinke
Črne maskare

Dehteča usta
Topli slapovi besed
Plavam v tolmunih

Duša na dušo
Reže…

Pesem 37

Nocoj sem prerok brez jezika,
nebrat, ki je ubil Abela,
berač mrtvorojen brez krika.

Na tratah begam iz krdela
in v poljih ne cvetim…

Pesem 36

Podaj mi roko
Od zore morja
Do konca sveta
Kjer na stara leta
V spomine objeta
Umreva oba

Pesem 35

Že lep čas je, odkar sva se spoznala,
že dolga pot, ki naju vleče v raj.

Ko se smejiva in nemiva hkrati
in si želiva starih dni…

Dva

Voden pogled,
ki se koti v očeh.

Rjav kalup,
ki je zabil življenje.

Odpihnjen list,
ki je poletel v grob.

Zmečkan kuplet,
ki svet ga ni prebral.

Na zofi dva,
ki ju je…

Pesem 33

Njen vonj sta usnje in sušeni les,
zaklana in posekana v nočeh,
ko zodiak se dviga z dna nebes
in se življenje pari na drožeh.

Ko stopa, potihuje…

Pesem 32

Obsena sem,
ki gine v mrak.

Utrujen kot
prestar vojak.

Počasi bom telo,
ki pade vznak.

Pesem 31

Pod nizko grivasto nebo
je vzletel tolsti vran;
na črni žici je postal
in dvakrat bevsknil v dan.

Razleglo se je čez meglé,
čez mrzlo golo plan
odjeknil je neviden…

pesem 30

Napisal sem veliko dramo,
in v njo ujel obraz človeštva;
ukral mi jo je pasji Marlowe
in njemu zmaknil jo je Shakespeare;
zdaj berem sebe pred stoletji
v modernem…

Lirica Toscana

Na bledic sencah mre zategli jek škržatov
Na bled ošiljen krajec se privija noč –
Pregonjena Bakhantka shirana v plameh
Na bled opaž se je razpel flamme…

sonet 64

Njen hrbet je usločena skomina,
speljana po vijugastih poteh,
njen smeh privit v bakrenastih lučeh
in za očmi rumena zelenina;
njene mečice so bele kokete
v lupini živih kvašenih…

sonet 63

Gledam te v belih kremastih lučeh,
na golo dušo oblačiš negliže,
na gole čute, meča in roke,
in tvojo senco ujeto tam na tleh
v maslenomehkem tangovem koraku,
kot…

pesem 29

Moj čas je bron utrujenih oči,
okus vodenih razpecljanih češenj;
moj čas je hip porumenelih dni,
spomin na gorko kri pomladnih let.

sonet 62

Tam je sedela ljubka gizdalina,
oči so se posedle v njenem krilu;
kofetarica v jutrnjem kadilu
s konicami na ročku kapučina.
Ples jutra je vrtel lenivi čas,
na tlakih,…