Le enkrat sem jo videl, tisti dan, ko sem zapil se z njenimi očmi; od takrat sem ves drug, od nje bolan: še stopam, diham, a telo ječi… In starcu trepeta mi težka…
Kako je zdaj, ne vžiga več oči veselje, smeh ti ne kipi iz ust; o, bajka, si poreče kdo – tak hrust pa pade v cvetu let in ti zaspi; ja, ti si…
