To jutro so zefirji meli sne, hladili pot in ga varili v mire; polzarja je medlela, kot da mre, v uho hropele so nebeške lire. In svila se je gnetla pod baržun, meso puhtelo…
Vražji dan! Na / sem se mudil, rm -rf * se v zgodovini kril, tamalo sem dobil, ko se je igrala, root sem bil… Zvečer se ga napil.
Se spomniš, ko sem hodil k tebi čez noči, kot mesečnik tja blodil z luno po temí?
Omame so dišale skozi vlažni mrak, legal sem v oblak, podobe so me gnale.
Čez okno sem spustil se v postelji…
Velik pesnik sem. Slavijo me rodovi. Iskan sem med grobovi.
