Pesmi

pesem 6

Od dne 2. 7. 2009

Se spomniš, ko sem hodil
k tebi čez noči,
kot mesečnik tja blodil
z luno po temí?

Omame so dišale
skozi vlažni mrak,
legal sem v oblak,
podobe so me gnale.

Čez okno sem spustil se
v postelji pristal,
kraj sem že poznal
in k tebi sem privil se.

A snoči, ljuba moja,
prva vseh metres,
pustila si heroja
na pragu nebes.

Drug te je imel,
drug te je tam grel
in jaz sem gledal, stokal
smejal se sebi, jokal.

OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.

Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije