Pesmi

pesem 9

Od dne 20. 7. 2009

Na luskah tli
odlesk neba,
iz oči žari
odjek gorja.

V kačjih roženicah
sluz,
v sluzkih perutnicah
gnus.

Katran topi,
cedi se z ust,
škropi, sluzi
ji čez čeljust.

Scepljen jezik v sikih
migeta,
poten gobec v krikih
drgeta.

Na krempljih se
drži meso,
iz ust ji vre
sopuh s krvjo.

Lakota in glad
jo stiskata čez trup,
suša ji čez vrat
napenja mreno gub.

Dajmo, prišla nam je v goste,
prinesite, naj se naje.

OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.

Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije