Objave po kategoriji

Soneti


VIEW POST

View more
Soneti

sonet 45

Od dne 9. 9. 2009

Iz tvojih dojk sem prvo mleko užil,
Demetra, iz tvojih ledij pil sokov;
iz starih žil jemal življenjsko snov,
kot jelen iz tokave se pojil.
Iz tvojega mesa sem se rodil,
na tvoji barki plivkal prek valov;
viharji so rjoveli v srd vetrov
in ti bila si krov, ki me je kril.
A zdaj me trgajo kot…


VIEW POST

View more
Soneti

sonet 44

Od dne 29. 7. 2009

Spoznaj se! Luske trgam si z oči:
razparal sem si dušo kot blago,
raztočil v mlako seme in zlato
in gadjega medu zajel v dlani.
Zapodil sem besede v dno kosti,
srce pometel v prah, zasul z zemljó;
molčeč, spehan kot regrat pod nebo,
čez blatne struge, polja in ravni…
Na prod sem lezel in si puščal…


VIEW POST

View more
Soneti

sonet 43

Od dne 27. 7. 2009

Na krempeljcih štrlijo prsti, roke,
iz saj baklajo oblani lasje,
šumé čez alabaster v kozje boke,
suva, trza, kopitca ji ječé.
Duhteč iz roga méze črni blen,
varjen na žabjo slino, polžji sluz,
in pije ga in njuha kot parfem,
in vžiga se v očeh ji pôgled rus.
V trpotčevi zaplati je jeziček,
na trnjev kavelj usločeno uho,
ogljen,…


VIEW POST

View more
Soneti

sonet 42

Od dne 23. 7. 2009

Pod lipami je majnik trpolel,
v lase ti vpletel tu in tam kak cvet;
slikar sem bil in ti kakor portret,
ki bi ga slikal in ob njem medlel.
Na binkošti bilo je, duh je vel,
prerajal, sopel, risal čudno sled
v oči ti in ječal tak tih motet:
ljubim, ljubim, je gôrel in ihtel.
Bila si…


VIEW POST

View more
Soneti

sonet 41

Od dne 9. 7. 2009

To jutro so zefirji meli sne,
hladili pot in ga varili v mire;
polzarja je medlela, kot da mre,
v uho hropele so nebeške lire.
In svila se je gnetla pod baržun,
meso puhtelo v sol in sluz potu;
natikal ga je oven črnorun,
raztikal ga kot žgečo prst v dežju.
Vulkanski nektar je zavrel čez žile,
nebo…


VIEW POST

View more
Soneti

sonet 40

Od dne 16. 6. 2009

Saj veš za češnje, ki na maj cveté,
za lilij in potonik beli cvet,
ki utrgane iz zemlje ti zvené,
za tisti mokri bisernati pled,
ki jutro meče ga v naročje trat,
za deški glas, ki ga pokazi čas,
za prah, ki z leti ti bo legel v žad,
za veter, ki prezgodaj strese klas
in pelod…


VIEW POST

View more
Soneti

sonet 39

Od dne 10. 6. 2009

Če prav je ali ne, jaz ljubim te;
ti naj to iz oči v oči povem?
Saj bi, a se bojim, da ti ne smem
in kaj bo, če na to ne rečeš – ne?
Si kdaj pomislila, da bo nekoč
nekdo nekje za muzo te klical,
da bo na tvoj račun sonet koval
in tulil…


VIEW POST

View more
Soneti

sonet 38

Od dne 8. 6. 2009

V temó in mrak se ovijam zadnje dni,
nek démon plete senco nad menoj,
poletno praprot trosi mi v oči,
na čudne steze zvaja me. S teboj…
Saj ljubim njo – a kot bi ljubil tebe:
v temí se v oglje spremene lasje,
oči v turkiz in v njih – bi gledal sebe,
in tvoj njen…


VIEW POST

View more
Soneti

sonet 37

Od dne 6. 6. 2009

Kaj si? Kdo si? Razbeljeno zlato,
ki ga lovim v rokó; sinica tica,
ki bi jo božal, ko se pne v nebo;
kaprica, golobica, ječarica…
Rubin, ki ga bo srkal z ust en drug,
in zlati dež, ki ga lovim na sito
in lunin mlaj, ki se pod noč kot čuk
opijam z njim, ko je…


VIEW POST

View more
Soneti

sonet 36

Od dne 1. 6. 2009

Spoznal sem jo, ko je moža iskala,
v Piran prišla si pušeljc je lovit;
kak slab poet bi rekel, da je mit,
da je prišla, da glave bi mešala;
še slabši rekel bi, da je plesala
med nami, kakor sladki piš v zenit,
da je kot morje, ki nanj lega svit,
tako je tiho, nežno valovala;
le…


VIEW POST

View more
Soneti

sonet 35

Od dne 13. 2. 2009

Glej, tisti sladki čas je zopet tu!
Ko marčev eter jemlje mračne dni
in zemlja klije iz mrzlega potu,
ko se življenje riše, pne, kipi!
Škrjančji kljuni ti drobe v uho,
v ušesa seda tenka melodija,
pa brinovke odpevajo v slovo,
v čebljanje se zahvala jim ovija.
In midva? Bo za naju vzšla pomlad,
na teh vrtovih sok…


VIEW POST

View more
Soneti

sonet 34

Od dne 2. 2. 2009

Kaplja mi kri, cijazi čez prekate,
po žilah žene svoj upali kvas;
po sencih kljuje me nadležni čas,
korak boli v razpokane podplate;
oči so volhke, gledam skoz zaplate,
komolce mi ovija kanafas;
rožlja, lovi se, škrta, škriplje stas,
a še stoji, ko dam nogé v copate.
So komu všeč dlani, rjave, robate,
pa tukaj, včasih bil sem…


VIEW POST

View more
Soneti

sonet 33

Od dne 27. 1. 2009

Na sprehod šla na breg sem tja, ondan.
Popoldan vel je žaltave meglé,
mrakobno, kakor v mrč je padal dan,
zaspano so majale me noge.
In reka – debel, smolnat, blaten trup
polzel ječe ji skoz kamnito strugo;
kot da bi ustavljal tek ji moj obup,
kot da vabila me je v hladno trugo.
Korak, in v…


VIEW POST

View more
Soneti

sonet 32

Od dne 11. 1. 2009

Kavarna. Žametne vonjave. Dama.
Sama ob oknu, poldan ji v pastel
opredel je obraz, rdeča omama
lase natkala v mladi karamel.
Parfum – jasmin in sladki les – puhtel
je od nje, se mešal v topli dim cigar;
bolj gledal sem, bolj konjak mi hlapel,
tem globlje me vrtel njen ženski čar…
Šarmantna rjava je v…


VIEW POST

View more
Soneti

sonet 31

Od dne 6. 1. 2009

Na grob je šla. Do ljubega. Gospa.
Na vdovje oči se je obešal mrak,
koraki šklepetali v mrtva tla,
molčavi sneg je žgal skoz trpki zrak.
A bil je pokoj. Drevje je nemelo.
Čez tihi les je leno šepnil zvon.
Na ustih je ihtelo, ledenelo,
noge orale kot vkovane v bron.
Pa je prišla. Na grob. Do…


VIEW POST

View more
Soneti

sonet 30

Od dne 19. 12. 2008

…bila je ona, Venera očem!
Sukála, zvijala je sladki bok,
po pesku bril je šum dekliških nog
in zrak krog nje zapredal se v parfem.
Kako je švigala, kako plesala!
V plamene veter ji lase je vel
in jaz sem gledal, sopel in norél
in vedel, da mi je srce speljala.
Ciganka! – Lesk orehove polti,
kot črno…


VIEW POST

View more
Soneti

sonet 29

Od dne 12. 12. 2008

Kot zvezd na toplo majsko noč raztli
nebo – toliko moških me slavilo,
ljubilo, s prsi sladek pot mi pilo,
umiralo od zmučenih slasti…
Koliko žensk za tako stvar gori!
Kolikim teče v žilah to mamilo,
koliko dam bi se do dna spustilo,
ko v hladni postelji srce medli…
A jaz, ki sem točila jim to mano
nebeških…


VIEW POST

View more
Soneti

sonet 28

Od dne 9. 12. 2008

Na klopci, doli v parku sem sedela,
aprilski pelod legal mi v oči,
nad mano breza tiho šelestela,
ječala kakor deva, brez moči…
Morda je čula zame, za gorje,
za stvar, ki strgala je grud dekleta
in v prah zagrebla mlado ji srce –
pa je ječala z mano – kot ukleta;
tak tihi jok mi je…


VIEW POST

View more
Soneti

sonet 27

Od dne 30. 11. 2008

Le enkrat sem jo videl, tisti dan,
ko sem zapil se z njenimi očmi;
od takrat sem ves drug, od nje bolan:
še stopam, diham, a telo ječi…
In starcu trepeta mi težka grud,
ko v glavi se nariše njena slika,
betežen sem, teži me vsaki ud,
a ona vžiga mi spomin, me mika…
Pa ona, mar…


VIEW POST

View more
Soneti

sonet 25

Od dne 24. 11. 2008

Kako je zdaj, ne vžiga več oči
veselje, smeh ti ne kipi iz ust;
o, bajka, si poreče kdo – tak hrust
pa pade v cvetu let in ti zaspi;
ja, ti si proč, brez križev in skrbi,
brez solz, gorja, brez muk in slabih gust –
madona, stari, to ti je dopust –
le kak…

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.

Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije