Pesmi

pesem 15

Od dne 2. 8. 2009

K meni leže v svitanice,
tih je dih in nem korak,
tiho hodi lik tatice.

Spi, leži, zastruplja zrak,
trudna, trpka kot ovčica
meša pikolo v tobak.

Lek ji tolče iz ust, smrdi,
vehe bi dišale bolj,
žveplo v jutro se topi.

Dajmo ljubčki ga do dna,
mož je kripelj, spi doma;
dajmo, dvignimo si kupe,
jaz ga pijem za oba!

Vrla žena, kdo jo najde!

OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem, ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.

Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije