Pesmi

pesem 21

Od dne 25. 9. 2011
Čez tihi, presni svod
se je priklatil mlaj;
na tihi, sivi prod
se je razlil tokaj.

In bil je beli brod
pogreznjen v zlati glaj;
čez grudi tihih vod
je vel plašljiv dihljaj.

Na nebu je brlel
gasneči kres poletja,
umiral je, medlel
kot zadnji dan stoletja.

Koraki so šumljali,
v zamolkel, nem šepet;
v ušesih plimovali
kupleti ženskih pet;

V očeh je dihal žar,
ramena kril je pled,
z neba je padal dar
in puščal sipko sled.
OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.

Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije