Pesem 48

Noč je razprla vesolje, s temne poti
se je izpahnila goreča repatica
z nebes.

Na preprogi neba je razsuto pročelje
Boga, ognjenih planetov in nemih belih
teles.

Slišal sem glasove polnočnih melodij,
skovike in krike in volkove tuleče
skoz les.

Trope sivih jelenov rdečih oči,
šumotave skoz praprot zeleno rohneče
svoj ples.

Na hribu sem videl razdejano svetišče,
polno pepela, krvavih sledi, razsutih
čudes.

In zraven prepevale so bele device,
vrtele kolo iz roke v roko in žgale
svoj kres.

• Demonsko