Soneti

sonet 13

Od dne 23. 1. 2007

Ko čas pokrije sladko mero let
in minejo užitki in burkaštva,
ko bo za mano tekla polžja sled
in ko bom poln tečnobe in nergaštva –
boš vsemu vkljub branila najin stan?
Prevečkrat namreč vztrajnost se preda:
ko njemu čas prešteva vsaki dan,
prav ona vname drugega moža…
No, tudi da enkrat se razcvetiš
iz tujega semena – brez skrbi,
saj vem, da sama dolgo ne vzdržiš –
kaj čem – en ugasne, drugi še gori;
in pride dan, ko zvrnem se v zemljó
in pride čas, ko ugasne mi oko.

OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.

Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije