Soneti

sonet 15

Od dne 30. 3. 2007

Glej, sipko listje vse porumenelo,
nič več krog popja ne brenči in leta;
in barve, glej, ki v njih je vse cvetelo,
osute v prah, nič več se ne razcveta;
in v tem, ko hlad je jutro posrebril,
da pokori si blagi dih jeseni
in zrak nevidni hlap z meglo prešil,
kot za okrasje jutranji kopreni,
sem videl rojstvo dne; pregluh za spev
svečanih not prebújenih škrjancev,
pregluh za glas in lastnih ust odmev
pregluh za sloves nežnih spomladancev…
Le tih šepet naj vabi mi uho,
le tvoj dotik spočije mi telo.

OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.

Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije