Soneti

sonet 16

Od dne 5. 4. 2007

O, mična dota zemeljske miline,
posest nasula si v oči mi drage!
A ko na leta tvoja čednost mine,
ko čas odtegne ti opise blage,
da moškim, ki so nekdaj te slavili
postaneš prah spomina, stvar pozabe,
ljubimcem, ki v prisegah so te pili
opuhlo zrnje v službi prazne vabe
in sladkim prošnjam laskavih nravi
oddaljen lik nagubanih potez,
bom gledal cvet postarane polti
in v barvi las srebro cvetočih brez
in v žametnih očeh prav tisti žar,
ki leta so zaman mu kradla čar.

OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem, ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.

Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije