Soneti

sonet 21

Od dne 5. 8. 2008

Poletno jutro strga vez noči,
vse tiho – vstanem – le parket zaškrta,
hladeči zrak šumlja skoz okna odprta –
in grem, korak ječi a žena spi…
Ne čaj ne kava, nič ne zadiši –
čeprav kdaj bi – ne cvetje doli z vrta,
le tihi hlad v dremavi nos zavrta,
le tu in tam kak kljun zagostoli;
a jadrno svoj prapor jutro zvije:
cerkveni zvon ošaben spev razda,
smetarski žvižg vso ulico prevpije,
sosedu papiga zakliče kra,
še tu, doma, se sloves dne razkrije,
ko mali mrož se naveliča sna…

OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.

Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije