Soneti

sonet 26

Od dne 27. 11. 2009

Jutro. Na postelji gospa leži,
v damast odeta, v sladki bezgov vonj,
ki vdira v sobo, čez odprt balkon
kot ljubček k svoji ljubi sred noči…
A njej ni mar, nihče je ne zbudi:
morda nad sni bedi ji kak demon
morda jo utrudil je kak lep baron,
zapustil vsa ta znamenja strasti:
obleka, najlonke, šifon po tleh,
pod mizo čeveljc tamle je zgubila;
v vihar odet je bil ta sladki greh –
vse priča to – najslajše sta izpila…
Še več bi rekel, njeno ime vam dal
a se bojim, da bi preveč izdal…

OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.

Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije