Soneti

sonet 29

Od dne 12. 12. 2008

Kot zvezd na toplo majsko noč raztli
nebo – toliko moških me slavilo,
ljubilo, s prsi sladek pot mi pilo,
umiralo od zmučenih slasti…
Koliko žensk za tako stvar gori!
Kolikim teče v žilah to mamilo,
koliko dam bi se do dna spustilo,
ko v hladni postelji srce medli…
A jaz, ki sem točila jim to mano
nebeških ros, opijala jim čut,
obliž in trošt polagala na rano
tem zgubljenčkom, molila toplo grud –
bila sem tista, ki može vam mami,
ki moški svet ji pal je pod nogami…

Kurtizana

OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.