Soneti

sonet 30

Od dne 19. 12. 2008

…bila je ona, Venera očem!
Sukála, zvijala je sladki bok,
po pesku bril je šum dekliških nog
in zrak krog nje zapredal se v parfem.
Kako je švigala, kako plesala!
V plamene veter ji lase je vel
in jaz sem gledal, sopel in norél
in vedel, da mi je srce speljala.
Ciganka! – Lesk orehove polti,
kot črno popje so oči ji klile,
čez stegna, trebuh potne kaplje lile,
opijala me njena temna kri!
In zjutraj grem, povem, da ljubim jo,
a dejo mi: je šla, je več ne bo.

Ciganka

OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.