Soneti

sonet 32

Od dne 11. 1. 2009

Kavarna. Žametne vonjave. Dama.
Sama ob oknu, poldan ji v pastel
opredel je obraz, rdeča omama
lase natkala v mladi karamel.
Parfum – jasmin in sladki les – puhtel
je od nje, se mešal v topli dim cigar;
bolj gledal sem, bolj konjak mi hlapel,
tem globlje me vrtel njen ženski čar…
Šarmantna rjava je v očeh ji tlela,
razpaljala mi v žilah moško kri,
šarmantna rdeča v ustnicah zorela,
in … v tem so me ujele njene oči.
Zvečer sem jo uslikal v ta sonet,
podpisal ga: zaljubljeni poet.

OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem, ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.

Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije