Soneti

sonet 39

Od dne 10. 6. 2009

Če prav je ali ne, jaz ljubim te;
ti naj to iz oči v oči povem?
Saj bi, a se bojim, da ti ne smem
in kaj bo, če na to ne rečeš – ne?
Si kdaj pomislila, da bo nekoč
nekdo nekje za muzo te klical,
da bo na tvoj račun sonet koval
in tulil k tebi kakor volk pod noč?
Gotovo ne, morda pa le, to veš
le ti, jaz ne; povem pa ti tako:
prav lep je ta navdih, ki piše to,
a dam ti ga nazaj in pojdem peš
in muzo, ki me vara vse noči,
zamenjam zate iz mesa, krvi.

OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.

Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
Kategorije