Soneti

sonet 42

Od dne 23. 7. 2009

Pod lipami je majnik trpolel,
v lase ti vpletel tu in tam kak cvet;
slikar sem bil in ti kakor portret,
ki bi ga slikal in ob njem medlel.
Na binkošti bilo je, duh je vel,
prerajal, sopel, risal čudno sled
v oči ti in ječal tak tih motet:
ljubim, ljubim, je gôrel in ihtel.
Bila si amoret, uklet, cvetoč,
a ne iz kamna, v ženski si vabila,
ne kakor jaz – v obljubah in mrjoč;
iz zemlje si me vzela in budila,
z oči mi trgala megló in noč,
ta dan, ko sva se prvič dotaknila.

OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.

Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije