sonet 43

Na krempeljcih štrlijo prsti, roke,
iz saj baklajo oblani lasje,
šumé čez alabaster v kozje boke,
suva, trza, kopitca ji ječé.
Duhteč iz roga méze črni blen,
varjen na žabjo slino, polžji sluz,
in pije ga in njuha kot parfem,
in vžiga se v očeh ji pôgled rus.
V trpotčevi zaplati je jeziček,
na trnjev kavelj usločeno uho,
ogljen, rezbarjen kakor v les grmiček,
po volčjih jagodah diši meso;
skaklja, rožlja kot na kozlovski pir,
zavida ji sam zlobec teh manir.

Veščica

• Demonsko
• Fantazija