Soneti

sonet 46

Od dne 18. 1. 2010

Kaj pravim ti! Saj res je le večer,
jesenski, topel, mesečevo mlad;
saj res že mnogokrat je bil tak mir,
tolíkrat rumenel v vejevju žad.
Tolikrat kostanj je dišal čez grič,
tja dol v dolino zrle so oči,
kjer ti računajo še smog in kič,
kjer pravijo, da še denar diši.
Tu primeš mesec v dlan kot zlat balon,
tam spodaj se boš v mlakah gledal sam;
mezgál boš in drobentil čez beton
kot star volič – zgaran in spoštovan;
a srečen boš: nosila te bo prada,
pozdravljali te bodo – vaša gnada.

OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.

Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije