Soneti

sonet 49

Od dne 30. 7. 2011

Polnoč. V barok ovita je prišla,
z odrto kuno, oniksi v laseh;
rdeče petke so ječale v tleh,
med deskami je vleklo iz pekla.
Polomljen angel, lišpana za ples,
v muslin odeta čez apneno polt,
in v žadast kinč varjen čez ljubko golt;
eskort ob Beatrice do nebes…
Pletenka medenjakov na rokah,
in šminkaste konture za posmeh;
vem, žabja svečenica je v gosteh,
le kaj prinaša – milost ali strah?
Potem pa reče: greva, vrtež čaka
in ti mi boš nocoj igral kozaka.

OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.

Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije