Soneti

sonet 50

Od dne 31. 7. 2011

Vstopila sva; v orehovi lupini
pod kozjo vprego švistnila v nebo;
svečana noč je sopla in srebro
v valeh je plalo doli v mesečini.
Na polšjih hrbtih so drveli čez,
na zajčjih uhljh vpregle karavane;
v demonski vrtiljak antinirvane
sem se peljal pozersko kakor knez.
In ona – bleda kneginja noči
in jaz zavit v lisičji kardigan;
in gledal sem tja v dalje čez ravan,
ko ona mi je kradla iz oči…
To noč, mi reče, bova sne lovila,
to noč v peklenskem etru se ljubila.

OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.

Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije