sonet 51

Pa sva se našla. Midva. Ti in jaz.
Argoška Hélena in mlad cigan,
razkošna Klara, smrkav Donjuan,
na kresno noč kot oglje in topaz.
Pa veš, da je sedel tam podlež, tat,
ki ti je kral mečavo iz oči,
zlato iz las, ki je želel noči,
da bi lahko ljubimkal beli vrat?
A k vragu Laure, Venere, Helene,
robate dekle lišpanih besed;
za groš se daje preošabni pled,
za bagatelo dražestne sirene;
tu ni ne deklic, mrožev, ne laži,
so le junaki. Midva. Jaz in ti.

• Muza
• Noč
• Ona