Soneti

sonet 51

Od dne 7. 9. 2011

Pa sva se našla. Midva. Ti in jaz.
Argoška Hélena in mlad cigan,
razkošna Klara, smrkav Donjuan,
na kresno noč kot oglje in topaz.
Pa veš, da je sedel tam podlež, tat,
ki ti je kral mečavo iz oči,
zlato iz las, ki je želel noči,
da bi lahko ljubimkal beli vrat?
A k vragu Laure, Venere, Helene,
robate dekle lišpanih besed;
za groš se daje preošabni pled,
za bagatelo dražestne sirene;
tu ni ne deklic, mrožev, ne laži,
so le junaki. Midva. Jaz in ti.

OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.

Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije