sonet 52

Terasa, débel mesec, suh muškat.
Na črnem platnu si ležala ti,
devica zlatoruna v kras noči,
nališpana kot muza za pomlad.
V nasmeških deklica, v potezah dama,
vabeča v ples razgaljenih ramen;
sirena, ki jo mika mladi plen,
silfida, ki jo žene sladka drama.
In v silhuetah se je kril obraz,
v polsenci gorel lahkoživi rouge,
v obsenah se je skrival zmenek duš
in tam nekje se je izključil čas;
in ti si zrla tiho v tihi ščip
in jaz sem se zaljubil tisti hip.

Na terasi

• Muza
• Noč
• Ona