Soneti

sonet 52

Od dne 12. 9. 2011

Terasa, débel mesec, suh muškat.
Na črnem platnu si ležala ti,
devica zlatoruna v kras noči,
nališpana kot muza za pomlad.
V nasmeških deklica, v potezah dama,
vabeča v ples razgaljenih ramen;
sirena, ki jo mika mladi plen,
silfida, ki jo žene sladka drama.
In v silhuetah se je kril obraz,
v polsenci gorel lahkoživi rouge,
v obsenah se je skrival zmenek duš
in tam nekje se je izključil čas;
in ti si zrla tiho v tihi ščip
in jaz sem se zaljubil tisti hip.

Na terasi

OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.

Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije