sonet 59

Na golem vlažnem jutru si ležala,
uropana metresa spod noči,
kakor Europa starih slavnih dni
ko je na kretsko mivko pribežala.
Na postelji peščene mahovine,
svilene črne vajeti v dlaneh,
bahave plamenice na laseh,
oblečena v jutranje bakrenine.
Kakor ubegla sužnja iz seraja,
z arabskimi kaduljami v očeh,
poležkajoča in vabeča v greh,
z glazejem golih pet na pragu raja.
Tako si se uslikala iz momenta
v ošabno odalisko Orienta.

• Erotika
• Muza
• Ona