Soneti

sonet 59

Od dne 2. 5. 2012

Na golem vlažnem jutru si ležala,
uropana metresa spod noči,
kakor Europa starih slavnih dni
ko je na kretsko mivko pribežala.
Na postelji peščene mahovine,
svilene črne vajeti v dlaneh,
bahave plamenice na laseh,
oblečena v jutranje bakrenine.
Kakor ubegla sužnja iz seraja,
z arabskimi kaduljami v očeh,
poležkajoča in vabeča v greh,
z glazejem golih pet na pragu raja.
Tako si se uslikala iz momenta
v ošabno odalisko Orienta.

OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.

Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije