sonet 63

Gledam te v belih kremastih lučeh,
na golo dušo oblačiš negliže,
na gole čute, meča in roke,
in tvojo senco ujeto tam na tleh
v maslenomehkem tangovem koraku,
kot gibko skico golega telesa;
ti nisi tista klasična metresa,
dišeča po parfumu in tobaku;
tvoj vonj je čudežen nemir nosnic,
tvoj pot razgreti biseri ledu,
na počesanih vekah ni prahu
in tvoje mečice so brez bodic;
ko vstajaš, stopaš v žameten copat,
brezmadežna, umita kot Pilat.

• Spomin
• Ženska