Soneti

sonet 63

Od dne 12. 11. 2012

Gledam te v belih kremastih lučeh,
na golo dušo oblačiš negliže,
na gole čute, meča in roke,
in tvojo senco ujeto tam na tleh
v maslenomehkem tangovem koraku,
kot gibko skico golega telesa;
ti nisi tista klasična metresa,
dišeča po parfumu in tobaku;
tvoj vonj je čudežen nemir nosnic,
tvoj pot razgreti biseri ledu,
na počesanih vekah ni prahu
in tvoje mečice so brez bodic;
ko vstajaš, stopaš v žameten copat,
brezmadežna, umita kot Pilat.

OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.

Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije