sonet 13

Ko čas pokrije sladko mero let
in minejo užitki in burkaštva,
ko bo za mano tekla polžja sled
in ko bom poln tečnobe in nergaštva –
boš vsemu vkljub branila najin stan?
Prevečkrat namreč vztrajnost se preda:
ko njemu čas prešteva vsaki dan,
prav ona vname drugega moža…
No, tudi da enkrat se razcvetiš
iz tujega semena – brez skrbi,
saj vem, da sama dolgo ne vzdržiš –
kaj čem – en ugasne, drugi še gori;
in pride dan, ko zvrnem se v zemljó
in pride čas, ko ugasne mi oko.

• Avtoverzi
• Starost