sonet 29
Kot zvezd na toplo majsko noč raztli
nebo – toliko moških me slavilo,
ljubilo, s prsi sladek pot mi pilo,
umiralo od zmučenih slasti…
Koliko žensk za tako stvar gori!
Kolikim teče v žilah to mamilo,
koliko dam bi se do dna spustilo,
ko v hladni postelji srce medli…
A jaz, ki sem točila jim to mano
nebeških ros, opijala jim čut,
obliž in trošt polagala na rano
tem zgubljenčkom, molila toplo grud –
bila sem tista, ki može vam mami,
ki moški svet ji pal je pod nogami…
Kurtizana