sonet 39
Če prav je ali ne, jaz ljubim te;
ti naj to iz oči v oči povem?
Saj bi, a se bojim, da ti ne smem
in kaj bo, če na to ne rečeš – ne?
Si kdaj pomislila, da bo nekoč
nekdo nekje za muzo te klical,
da bo na tvoj račun sonet koval
in tulil k tebi kakor volk pod noč?
Gotovo ne, morda pa le, to veš
le ti, jaz ne; povem pa ti tako:
prav lep je ta navdih, ki piše to,
a dam ti ga nazaj in pojdem peš
in muzo, ki me vara vse noči,
zamenjam zate iz mesa, krvi.