sonet 45

Iz tvojih dojk sem prvo mleko užil,
Demetra, iz tvojih ledij pil sokov;
iz starih žil jemal življenjsko snov,
kot jelen iz tokave se pojil.
Iz tvojega mesa sem se rodil,
na tvoji barki plivkal prek valov;
viharji so rjoveli v srd vetrov
in ti bila si krov, ki me je kril.
A zdaj me trgajo kot zélen plod,
z oblakov sapa me je potegnila,
tam gori roga se bogovski rod;
in ti me boš kot mačeha pustila,
pustila, da me trnje obrase v kot
in rekla: tega nisem jaz rodila.

• Avtoverzi
• Pesnik