sonet 54

Oktobrske palete, siv flamme,
potujčene oči na ulicah;
bledikavi koraki in roke,
gorkota duš v pogubljenih meglah.
Nad glavami ugasli lampijoni
v spomin na prošle razbežane dni;
v ušesih tožni klošarski šansoni,
čez topi hlad po kostanju diši.
A dama s psičkom stopa kot dekle
v rjavem trenču z julijem v očeh;
v karminu krit nasmeh prikrito mre
kot da bi grel ji grud kak sladki greh.
Čez uličice naletava mrak
in vonj kostanjev otopeva v zrak.

Dama s psičkom

• Mesto
• Ženska