sonet 59
Na golem vlažnem jutru si ležala,
uropana metresa spod noči,
kakor Europa starih slavnih dni
ko je na kretsko mivko pribežala.
Na postelji peščene mahovine,
svilene črne vajeti v dlaneh,
bahave plamenice na laseh,
oblečena v…
Čakam deklico s pomarančami.
Čez mestne uličice bo prišla
kot sapa v valujoče vetrocvetke
iz nasipin aprilskega neba.
Prišla bo. Lunolasa parižanka,
nekomu mati, ljubica in hči,
v škrlat odeta venera-madona
z bakreno srebrnino čez oči.
Prišla…