Rumeni topoli šumijo nad plastiko sivih grobov, v pomračeno zarjo kipijo iz korenin mrtvih rodov.
Globoko nemijo poti, počasi drevenijo v mraku.
Na grobu treh mladih deklet je črke pokrilo mahovje; pod belim kamnom v cvetu let tri…
Tu je svetloba, ki je gladila tanke lase (zlatorumena pada kot slap neskončne vode)
Na ulici vran, ki je odnesel dušo v nebo (črnikastosiv hripa iz žleba v jutro glasno)
Na steni zvezda, sijoča, ne more umreti (rumenozlata, v nočeh…
Večerni piš iz tihega neba.
V gomili prah izžganega mesa.
V spominih kri tajenega gorja.
Večerni piš iz tihega pekla.