Konec pesnika

V rokah
mršave rogovile.

V očeh
skaljene jezernice.

Pod dušo
razbeljena morjava.

V srcu
usahli zlatokopi.

Muza
pozabljena markiza.

pesem 18

Prebiram, ropam, pišem,
zapisan bom kot tat.

Resnice so orehi
in kral sem jih že mlad.

Stremuharski dovtipi,
te hranim na zaklad.

Sem veder, srčen, čuten
sluzavi močerad.

Šumljav je moj jeziček,
strupljav, ostriv kot gad.

Ko rečem, da…

sonet 45

Iz tvojih dojk sem prvo mleko užil,
Demetra, iz tvojih ledij pil sokov;
iz starih žil jemal življenjsko snov,
kot jelen iz tokave se pojil.
Iz tvojega mesa sem se rodil,
na tvoji barki…

sonet 39

Če prav je ali ne, jaz ljubim te;
ti naj to iz oči v oči povem?
Saj bi, a se bojim, da ti ne smem
in kaj bo, če na to ne…

sonet 32

Kavarna. Žametne vonjave. Dama.
Sama ob oknu, poldan ji v pastel
opredel je obraz, rdeča omama
lase natkala v mladi karamel.
Parfum – jasmin in sladki les – puhtel
je od nje, se mešal…