Kaplja mi kri, cijazi čez prekate,
po žilah žene svoj upali kvas;
po sencih kljuje me nadležni čas,
korak boli v razpokane podplate;
oči so volhke, gledam skoz zaplate,
komolce mi ovija kanafas;
rožlja, lovi…
Na sprehod šla na breg sem tja, ondan.
Popoldan vel je žaltave meglé,
mrakobno, kakor v mrč je padal dan,
zaspano so majale me noge.
In reka – debel, smolnat, blaten trup
polzel ječe…
Kavarna. Žametne vonjave. Dama.
Sama ob oknu, poldan ji v pastel
opredel je obraz, rdeča omama
lase natkala v mladi karamel.
Parfum – jasmin in sladki les – puhtel
je od nje, se mešal…
Na grob je šla. Do ljubega. Gospa.
Na vdovje oči se je obešal mrak,
koraki šklepetali v mrtva tla,
molčavi sneg je žgal skoz trpki zrak.
A bil je pokoj. Drevje je nemelo.
Čez…
…bila je ona, Venera očem!
Sukála, zvijala je sladki bok,
po pesku bril je šum dekliških nog
in zrak krog nje zapredal se v parfem.
Kako je švigala, kako plesala!
V plamene veter ji…
