VIEW POST
Tiha noč, mrzla noč
v sajasti tišini.
Od nekod trd korak
v ulico zaide.
Kakor val odšumi
hladen ples silfide.
Potlej mir, težek mir
v mrzli mesečini.
*
V starem oknu beli križ,
v stenah medla rumenina.
V belem križu star obraz
zjedkan na rezilih let.
V sivem molku zatopljen
krhek starec votlogled.
Ugasne luč, leže vznak,
starca potopi mračina.
*
Temna noč, težka noč,
v hiši pokajo…
VIEW POST
Na bledic sencah mre zategli jek škržatov
Na bled ošiljen krajec se privija noč –
Pregonjena Bakhantka shirana v plameh
Na bled opaž se je razpel flamme neba
In stlačil svod v malo modro oblekico
Na bokih se zasuče svet na piedestalu
V zloščenem glažu plivkajoči Curacao
Šumljajo, sikajo travé in ožganine
bezljajo, godejo in šeleste trsovi
pojo…
VIEW POST
Ko sem bil poleti, leta 1956, v Narboni, sem nekaj dni preživel v nekdanji cisterijanski opatiji v bližnjem Fontfroidu. Menihov takrat ni bilo tam že več kot petdeset let in zadnji opat je umrl še pred koncem 19. stoletja. Večidel dneva sem prebil v filoloških študijah v samostanskem arhivu,…
VIEW POST
Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem, ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.