Nekoč pod zvezdonebno polnočjo
me je obiskala progasta volkulja;
prišla je tiha, gibka kot jegulja,
čez divji mah prijet me za roko.
Z leščerbami visečimi v pogledu,
v pepelno sukno počesan hrbet,
na bele dojke…
Terasa, débel mesec, suh muškat.
Na črnem platnu si ležala ti,
devica zlatoruna v kras noči,
nališpana kot muza za pomlad.
V nasmeških deklica, v potezah dama,
vabeča v ples razgaljenih ramen;
sirena, ki jo…
Pa sva se našla. Midva. Ti in jaz.
Argoška Hélena in mlad cigan,
razkošna Klara, smrkav Donjuan,
na kresno noč kot oglje in topaz.
Pa veš, da je sedel tam podlež, tat,
ki ti…