Na sprehod šla na breg sem tja, ondan.
Popoldan vel je žaltave meglé,
mrakobno, kakor v mrč je padal dan,
zaspano so majale me noge.
In reka – debel, smolnat, blaten trup
polzel ječe…
Na grob je šla. Do ljubega. Gospa.
Na vdovje oči se je obešal mrak,
koraki šklepetali v mrtva tla,
molčavi sneg je žgal skoz trpki zrak.
A bil je pokoj. Drevje je nemelo.
Čez…
Na klopci, doli v parku sem sedela,
aprilski pelod legal mi v oči,
nad mano breza tiho šelestela,
ječala kakor deva, brez moči…
Morda je čula zame, za gorje,
za stvar, ki strgala je…
