pesem 6
Se spomniš, ko sem hodil
k tebi čez noči,
kot mesečnik tja blodil
z luno po temí?
Omame so dišale
skozi vlažni mrak,
legal sem v oblak,
podobe so me gnale.
Čez okno sem spustil se
v postelji…
Zbodeš me, ne krvavim.
Pičiš me, ne zaječim.
Ljubiš, a se ti režim.
Jočeš pa se ne topim.
Mokro sem, ne morem tleti.
Kamen sem, ne znam goreti.
Tihi mrak
je legel pred oči.
Sladki zrak
je dregal nozdrvi.
Morski vrag
prižgal je hlap noči.
Poljubim jo. Smrdi.
In ona se smeji.