pesem 6
Se spomniš, ko sem hodil
k tebi čez noči,
kot mesečnik tja blodil
z luno po temí?
Omame so dišale
skozi vlažni mrak,
legal sem v oblak,
podobe so me gnale.
Čez okno sem spustil se
v postelji pristal,
kraj sem že poznal
in k tebi sem privil se.
A snoči, ljuba moja,
prva vseh metres,
pustila si heroja
na pragu nebes.
Drug te je imel,
drug te je tam grel
in jaz sem gledal, stokal
smejal se sebi, jokal.
OZNAKE
