Soneti

sonet 65

Od dne 2. 5. 2026

Prav vsak večer se odvrti obred,
še en zasuk prastarega kolesa:
ko sleče plast se za plastjo s telesa,
da ostane le še siv raztrgan pled;
utrujen se pogled mu več ne zgane,
obilje let je posušilo oči,
in v duši trikrat toliko se zdi
je nožev, ki so rezali ji rane.
Ognjišče belo, davno pogašeno,
v pepelu se ne da prešteti let;
morda je beden, a je sveti red,
da bo nekoč vse živo pogubljeno.
A naj bo kakor je, kdor naj živi,
ne bo odšteval preostanka dni.

OZNAKE

KOMENTIRAJ OBJAVO

SAŠO GREINER
Pomarančevi nasadi

Pišem, kadar je čas zrel in glava sladko utrujena. Ne pišem za kritično presojo, temveč iz čistega dolgčasa in častihlepja, kakor vsi veliki pesniki. Mnogo si izmislim, še več ukradem, kakor vsi veliki pesniki. Nikoli ne vem, ali pretiravam zaradi laskaštva ali ker je laž velika resnica življenja.

Najnovejši prispevki
Kategorije