Temna noč, težka noč, v hiši pokajo tramovi.
Trhel les ali duhovi, ki jih je ukanil čas?
Previden je korak, kot bi hodil med grobovi.
Razbito okno. Dež. Zunaj pokajo gozdovi.
V starem oknu beli križ, v stenah medla rumenina.
V belem križu star obraz zjedkan na rezilih let.
V sivem molku zatopljen krhek starec votlogled.
Ugasne luč, leže vznak, starca potopi mračina.
Tiha noč, mrzla noč v sajasti tišini.
Od nekod trd korak v ulico zaide.
Kakor val odšumi hladen ples silfide.
Potlej mir, težek mir v mrzli mesečini.
Sladka nevesta, pod belo pajčevino trpki hormoni.
Teman in topel je večer, pod tiho zamolklo kuliso za hišo toguje skovir.
Na barju življenje kipi, večerna ekstaza valuje čez polja, dvorišča šumi.
V oknu na vasi silhueta, razpeta kot platno čez luč, tihotna, negibna,…
