Na mojo obalo je zaplula barka, vkopala sidro v vodo brez valov; spustila so se jadra, prazen krov, na premcu v silhueti suha starka. Ta barka nima oken, ne imena, dva črna jambora koščena…
V tihem belem jutru se odpira dan.
Tiho v etru staro brezovje šumi,
trese v hladnem vetru ga lahak šepet.
Večni prarodovi ali ples narave?
Dan mrličev je, živi so duhovi.
(Lajež iz vasi je ubil tišino)
Noč je razprla vesolje, s temne poti se je izpahnila goreča repatica z nebes.
Na preprogi neba je razsuto pročelje Boga, ognjenih planetov in nemih belih teles.
Slišal sem glasove polnočnih melodij, skovike in krike in…
Videl sem device v prosojnih pajčolanih, ki so plesale s hudičem in se režale v nebo.
Videl pogane, ki se obračajo k Bogu in v potu krvi tolčejo stare malike v zemljo.
Videl sem kmeta,…
Njen vonj sta usnje in sušeni les, zaklana in posekana v nočeh, ko zodiak se dviga z dna nebes in se življenje pari na drožeh.
Ko stopa, potihuje volčje petje, prikazen, ki je izpahnila…
