Pesem 33

Njen vonj sta usnje in sušeni les,
zaklana in posekana v nočeh,
ko zodiak se dviga z dna nebes
in se življenje pari na drožeh.

Ko stopa, potihuje volčje petje,
prikazen, ki je izpahnila…

sonet 64

Njen hrbet je usločena skomina,
speljana po vijugastih poteh,
njen smeh privit v bakrenastih lučeh
in za očmi rumena zelenina;
njene mečice so bele kokete
v lupini živih kvašenih ostrig,
čez njene gube poplesuje šik
in…

pesem 28

Na prag noči, pod zvezdosute mozaike
stopila bosa je čez naplavine školjk,
iz nič – ko da bi Boschu usula se iz slike –
mehko, kot…

Moderna

Razjašeš vrtežen na škripajoči prag
kot lahkokril Belerofon s hrbtá stopnic;
pod staro škrbasto arkado diha zrak,
na ometu blede ponošene slikarije.

Ko vstopiš, padeš kakor duša v oni svet:
zavonjaš jo na toplih…

sonet 58

Nekoč pod zvezdonebno polnočjo
me je obiskala progasta volkulja;
prišla je tiha, gibka kot jegulja,
čez divji mah prijet me za roko.
Z leščerbami visečimi v pogledu,
v pepelno sukno počesan hrbet,
na bele dojke…