Konec pesnika

V rokah
mršave rogovile.

V očeh
skaljene jezernice.

Pod dušo
razbeljena morjava.

V srcu
usahli zlatokopi.

Muza
pozabljena markiza.

sonet 53

Prav tam, kjer je z mahov dišalo v dan
in so na jutro sedale meglé
in je drhtela v senci bela dlan
in so…

sonet 52

Terasa, débel mesec, suh muškat.
Na črnem platnu si ležala ti,
devica zlatoruna v kras noči,
nališpana kot muza za pomlad.
V nasmeških deklica, v potezah dama,
vabeča v ples razgaljenih ramen;
sirena, ki jo…

sonet 51

Pa sva se našla. Midva. Ti in jaz.
Argoška Hélena in mlad cigan,
razkošna Klara, smrkav Donjuan,
na kresno noč kot oglje in topaz.
Pa veš, da je sedel tam podlež, tat,
ki ti…

pesem 19

Je veter tiho šumotal,
v cipresah vel je mehki ples;

je eter v vzdihu drgetal
in je dišal poletni les;

je plankton leno valoval,
koval srebrni peskorez;

je mesec nemo vzplahutal,
v očeh ti je zagorel…