VIEW POST
VIEW POST
VIEW POST
Tukaj so!
Podlasice, hijene.
Tolste, spolzke,
žametnih ročic,
sluz reže jim čez vene.
Z nami so!
Spakljive in poltene.
Tople, gladke,
sladke na očeh,
po hrbtu vse rožene.
Špehate, žolte, lene,
kužne, breje,
vlažne, lepkih ust.
Prihajajo medene
kot berač ubog,
prihajajo mesene
v naš domači krog.
Iztakni jim oči obscene,
reši nas, o Bog!
Pomeči jih v plamene,
varuj nas, Gospod!
VIEW POST
VIEW POST
VIEW POST
Na luskah tli
odlesk neba,
iz oči žari
odjek gorja.
V kačjih roženicah
sluz,
v sluzkih perutnicah
gnus.
Katran topi,
cedi se z ust,
škropi, sluzi
ji čez čeljust.
Scepljen jezik v sikih
migeta,
poten gobec v krikih
drgeta.
Na krempljih se
drži meso,
iz ust ji vre
sopuh s krvjo.
Lakota in glad
jo stiskata čez trup,
suša ji čez vrat
napenja mreno gub.
Dajmo, prišla nam je v goste,
prinesite, naj…
VIEW POST
VIEW POST
VIEW POST
Se spomniš, ko sem hodil
k tebi čez noči,
kot mesečnik tja blodil
z luno po temí?
Omame so dišale
skozi vlažni mrak,
legal sem v oblak,
podobe so me gnale.
Čez okno sem spustil se
v postelji pristal,
kraj sem že poznal
in k tebi sem privil se.
A snoči, ljuba moja,
prva vseh metres,
pustila si heroja
na pragu nebes.
Drug te je…
VIEW POST
Velik pesnik sem.
Slavijo me rodovi.
Iskan sem med grobovi.
VIEW POST
Zbodeš me, ne krvavim.
Pičiš me, ne zaječim.
Ljubiš, a se ti režim.
Jočeš pa se ne topim.
Mokro sem, ne morem tleti.
Kamen sem, ne znam goreti.
VIEW POST
VIEW POST
Tihi mrak
je legel pred oči.
Sladki zrak
je dregal nozdrvi.
Morski vrag
prižgal je hlap noči.
Poljubim jo. Smrdi.
In ona se smeji.
VIEW POST
Pretežek je naš svet
Jeklo struje čez kalup
Visok je let, obet
Jezik tone, gloje v strup
Kr neki trhel, gnil je cvet
Sonce staplja kri v obup;
Kr neki, neki; ko boš tole bral
Boš rekel: ta se je v besedi usral.