Deklica z mavrico

Poznam na bokih jezdeče dekle,
z zlatenimi kranci v laseh,
s tonečimi žadi v očeh,
kakor sonce v traveh – prav taka je.

Mladost nabrala ji let je v nasmeh,
baržun ji oblači telo
in luna jo vabi v nebo
kot prah po zvezdnatih tihih poteh.

Pod mavrico lega, diha in spi,
s šampanjcem zaliva zaklad;
iz nedrja jemlje si nad,
ko k ljubemu dviga bridke oči.

Kot dih je v vršacih lisastih brez
ošabno plesoča gospa;
kot val na vrhuncih morja,
kot piš na perutih vitkih cipres.

Poznam jo, deklico z mehko rokó,
begotno kot dež mladoletja,
zvedavo kot mak sred poletja
poznam jo – nekoč bom ljubil le njo.

• Muza
• Patetika