Pesem 37

Nocoj sem prerok brez jezika,
nebrat, ki je ubil Abela,
berač mrtvorojen brez krika.

Na tratah begam iz krdela
in v poljih ne cvetim v zlato,
moj klas je žetev odcvetela,

moj las postarano srebro,
v očeh so madeži stoletja,
v dlaneh oguljeno proso.

In pride ura brez zavetja,
ko z ustnic se usuje prah
in duša vrne v čas spočetja.

• Avtoverzi
• Smrt
• Starost