V starem oknu beli križ, v stenah medla rumenina.
V belem križu star obraz zjedkan na rezilih let.
V sivem molku zatopljen krhek starec votlogled.
Ugasne luč, leže vznak, starca potopi mračina.
Med trto mož v razbeljeni daljavi, na glavi bel klobuk.
Navkreber pojde sključen mož v sončavi in sname bel klobuk.
Pogleda k bogu truden, pade v travi, piš dvigne bel klobuk.
Nocoj sem prerok brez jezika, nebrat, ki je ubil Abela, berač mrtvorojen brez krika.
Na tratah begam iz krdela in v poljih ne cvetim v zlato, moj klas je…
Podaj mi roko Od zore morja Do konca sveta Kjer na stara leta V spomine objeta Umreva oba
Voden pogled, ki se koti v očeh.
Rjav kalup, ki je zabil življenje.
Odpihnjen list, ki je poletel v grob.
Zmečkan kuplet, ki svet ga ni prebral.
Na zofi dva, ki ju je stolkel čas.
